Dunja Rahovsky Šuligoj
Kratki dokumentarni film Jerca (2018) predstavi slikarko, po kateri se film tudi imenuje. Film je nastal v okviru Luksuzove delavnice, na kateri so bili pri snemanju režiserji prostorsko omejeni, saj so snemali le na območju Krškega. Ravno zato je bila prvotna ideja režiserja Jerce dokumentarni film o Sevnici – rojstnemu kraju Melanije Trump.
Najprej je tako želel predstaviti mesto in vpliv predsedniške zmage Trumpa na ta majhen kraj. Režiser je povedal: »Mislili smo, da bo Sevnica zanimiva ravno zaradi vsega dogajanja okoli Trumpa. K temu projektu sem pristopil bolj z novinarske in ne toliko umetniške perspektive. Skupaj z mojo skupino smo želeli slediti ideji, vendar smo hitro spoznali, da ni veliko pokazati poleg torte in nekaj spominkov.«
Med raziskovanjem mesta je imel avtor srečo – lokalci so ga napotili k slikarki Jerci. Ravno takrat se je v Sevnici, v hiši sredi narave odvijala umetniška delavnica, ki se je je udeležila tudi Jerca. »Prvotno smo želeli prikazati celoten umetniški kamp. A v Jerci smo prepoznali osebo z zelo močno karizmo, ki je govorila skozi svojo umetnost.« Slednje se še posebej izrazi v trenutku, ko si na začetku intervjuja v naročje postavi ogledalo, obrnjeno proti kameri in ga tam obdrži, medtem ko govori. Pred snemanjem je režiserju povedala, da ne želi formalnega intervjuja ampak umetnino – performans. Simetrične kompozicije in barvitost okolice pokažejo, da je že njeno ustvarjalno okolje velika umetnina, ki jo je z veseljem pokazala in razkrila kameri. Za Jerco se v slikovnem polju pogosto znajdejo njene umetnine – če ne, pa na njeni obleki.
Odlična povezava med podobami je glasba, ki je bila v film vključena po čistem naključju – na snemanju je na saksofon zaigral Jerčin znanec, medtem ko je Jerca slikala na svojo obleko. Kot je povedal režiser, so se njegova ideja o filmu, Jerčina spontana ustvarjalnost in živa glasba povezali in nastala je zaključena celota, ki je bila popolnoma drugačna od prvotne vizije.
Ostrenje pogleda 