»Ena izmed nas, ena izmed nas. Gooba-gobble, gooba-gobble.«

Žiga Fabjan Redkokdaj se zgodi, da je režiser, v čigar opusu najdemo film ranga Drakula (Dracula, 1932), zaradi ene bolj ekscentrične kot zares propadle produkcije skorajda »obsojen« na konec svoje kariere. A ravno to se je zgodilo Todu Browningu, avtorju kultne groteskno komične melodrame Spake (Freaks, 1932), ki je po njenem brodolomu posnel le še štiri … Nadaljuj z branjem »Ena izmed nas, ena izmed nas. Gooba-gobble, gooba-gobble.«

Advertisements

Preseganje žanrskih konvencij

Aljaž Vogrin Film Nož v srce (Un couteau dans le coeur) francoskega režiserja Yanna Gonzaleza že z naslovom nakazuje, da pripada grozljivki, srhljivki ali kakemu drugemu »cenenemu« žanru. Prisotnost pornografije in umorov v kombinaciji s pretiranim, tako rekoč kičastim vizualnim slogom, ki spominja na italijanske grozljivke sedemdesetih let, ta vtis le še ojača. Podobno je … Nadaljuj z branjem Preseganje žanrskih konvencij

Italijanski giallo mačke in golobice

Žiga Fabjan Italijanski avtor Sergio Martino se je v filmsko zgodovino zapisal kot mojster giallov, žanrskih filmov, ki prepletajo elemente kriminalnega, skrivnostnega, seksualnega in psihološke groze. Gialli, umetniška dela, sprva značilna izključno za literaturo – izraz v italijanščini sicer pomeni rumeno barvo platnic, v katero so bili odeti šund giallo romani – so kot gibanje … Nadaljuj z branjem Italijanski giallo mačke in golobice

Sprejemljiv seksizem?

Današnje družbeno ozračje pričakuje, celo predpostavlja politično korektnost. Ta miselnost ne obsega samo filma, temveč vse oblike umetnosti. Tovrstne težnje so seveda v marsičem dobrodošle – številne marginalizirane skupine in posamezniki še nikdar niso bili bližje emancipaciji. Po drugi strani pa obstajajo umetniške stvaritve, ki bi jih omenjena puritanskost pokopala še pred nastankom, stvaritve, ki … Nadaljuj z branjem Sprejemljiv seksizem?

Drhteča in krvava ženska telesa

Špela Gala »Moji filmi so kot brezalkoholna pijača – peneči, preprosti izdelki za množično uporabo. Brezalkoholna pijača seveda nima prestiža šampanjca, ampak vedno bi raje izbral sladko gazirano pijačo kot razredčeno vino.« Sergio Martino se je v štiridesetletni karieri preizkusil v marsikaterem žanru, a status kultnega avtorja si je ob Mariu Bavi in Dariu Argenti … Nadaljuj z branjem Drhteča in krvava ženska telesa

Pogled ženske in pogled na žensko

Zala Žagar Torzo (I corpi presentano trace di violenza carnale, 1973) Sergia Martina v mešanici ekscesnega nasilja in erotike sledi zamaskiranemu morilcu, ki za svoje žrtve izbira prelepa mlada dekleta. Martino velik poudarek nameni prikazu ženskega telesa in pogledu drugega. S telesnostjo se ukvarjajo tudi glavni liki – študentke in študentje ter profesor umetnostne zgodovine. … Nadaljuj z branjem Pogled ženske in pogled na žensko

Karnevalskost drugačnega

Žiga Fabjan Drugačnost vedno vzbudi pozornost. In s kančkom podjetniške žilice je z drugačnostjo mogoče zaslužiti. Tega se dobro zaveda zvijačni Antonio, ki ob snidenju s plašno Mario ugotovi, da lahko z vztrajnim in priljudnim pristopom zaigra na prave note ter tako (iz)trži njeno pretirano telesno poraščenost, zaradi katere se Maria skriva pred svetom. Ker … Nadaljuj z branjem Karnevalskost drugačnega

Pravi japonski moški so samuraji. Kaj pa ženske?

Maja Gregorčič Piše se leto 1941. Pomlad je. Narava je polna življenja, prav tako od življenja kipijo protagonisti v nedavnem filmu staroste Nabuhika Obayashija. Pa vendar se vsak po svoje hkrati tudi tiho poslavlja od nje. Vstop Japonske v vojno in s tem hipni prehod najstnikov v svet odraslosti je namreč neizbežen. Kakšna pa je … Nadaljuj z branjem Pravi japonski moški so samuraji. Kaj pa ženske?

Drugačnega na ogled postavi

Zala Žagar Neapeljčanka Maria se vse življenje skriva pred pogledom drugih. V nunskem samostanu dneve preživlja ob lupljenju krompirja, dokler nekega dne ne spozna navidezno simpatičnega Antonia, ki izkoristi priliko samostanske kuhinje za zastonjski obed. Tam naleti na Marijino nenavadno posebnost, nad katero se navduši – Marijino telo in obraz namreč prekrivajo dolge rjave dlake. … Nadaljuj z branjem Drugačnega na ogled postavi

Prehitro uveli cvet mladosti

Zala Žagar Podoba idiličnega rumenega polja z rdečimi cvetlicami in otroki, ki na njem prepevajo in vihtijo japonske zastave, se skozi film Cvet mladosti (Hanagatami, 2017) Nobuhika Obayashija v različnih ne tako idiličnih variacijah večkrat ponovi. Služi kot preroško napovedovanje dogodkov, ki sledijo v obalnem mestecu Karatsu in na širšem japonskem območju leta 1941 tik … Nadaljuj z branjem Prehitro uveli cvet mladosti