Mitja Devetak

 

Lazzaro v Bibliji umre dvakrat. Prvič ga Jezus ponovno oživi, a le za to, da ga Farizeji, zavistni nad Jezusovim čudežem, ponovno ubijejo ㅡ tokrat zares. Ni naključje, da glavni lik filma Srečen kot Lazzaro (Lazzaro felice, 2018) režiserke Alice Rohrwacher, tudi imenovan Lazzaro, sledi podobni usodi.

 

V vasici Inviolata (slo. nedotaknjena) markiza De Luna vzpostavi fevdalni sistem, pri čemer se poslužuje nevednosti in izoliranosti kmetov. Ko pride na rutinski obisk s sinom Tancredijem, se ta odloči, da bo simuliral ugrabitev, zato da bo lahko izsilil odkupnino od svoje mame. Lazzaro z veseljem pomaga markizu pri skrivanju. Zaradi suma ugrabitve na prizorišče pride policija, kar prinese navidezno osvoboditev kmetov, saj je De Luna aretirana, istočasno pa Lazzaro pade v prepad, kar je njegova prva smrt.

 

Lazzaro se po padcu prebudi v sodobni družbi. Bivši kmetje se v mestu znajdejo v le še večji revščini in bedi. Slabo se godi tudi markizu Tancrediju, ki je izgubil vsa posestva zaradi dolgov. Zaradi tega gre Lazzaro na banko, da bi zaprosil, naj posestva vrnejo markizu. Stranke to dojamejo kot rop in ko se zavejo, da v žepu nima pravega orožja ampak le fračo, ga pretepejo do smrti.

 

Oblika dveh dogodkov je podobna. V obeh imamo družbo, ki je nepravično zastavljena, saj so nekateri gospodarji, drugi pa tlačani. Prav tako se ponovi motiv Lazzarovega žrtvovanja, ki ne izhaja iz njegove želje, ampak iz uboganja (implicitnih ali eksplicitnih) ukazov markiza Tancredija. Žrtvovanje naj bi potemtakem prikazovalo trenutek pred spremembo: ta se v prvem delu zgodi, v drugem pa ne.

 

Figuro oblasti v prvem delu se konkretizira v markizi De Luna. Kmetje sami se zavedajo svojega hlapčevskega položaja, kličejo jo “strupena kača”, ne zavedajo pa se, da je možno to razmerje moči spreobrniti, kar se zgodi le z vstopom zunanje sile v prvem delu. Po Lazzarovem čudežnem oživljenju se kmetje znajdejo v sodobnem svetu, kjer izgine konkretna figura oblasti. V svetu vasi imajo kmetje še možnost, da zakon intervenira v njihovo korist. V mestu, kjer se za preživetje postavijo onkraj zakona, pa so povsem nezaščiteni. Zaradi vseh teh razlik ima Lazzarovo žrtvovanje različne posledice.

 

Kar se zgodi na vasi, je le ponovna aplikacija dognanj francoske revolucije. To, da je tlačanstvo brez pogodbe in brez plačila prepovedano, je že zapisano v zakonu, ki ga je le še treba aplicirati. V mestu oz. banki je drugače, saj Lazzaro hoče nekaj od sistema, ki pa ni še bil spremenjen. Ni še prišlo do revolucije kapitalizma. Zaradi tega tudi ni nikakršne višje sile, na katero bi se lahko Lazzaro sklical, da bi uveljavil pravico. Banka ima še vedno v rokah vajeti moči, zakon pa je pred njo nemočen.

 

V prvem delu je markiza nosilka sistema, odstranitev te pa privede do sprememb. Kmetje sami niso zmožni tega narediti, saj kljub občutenju nepravičnosti svojega položaja ne uspejo doumeti alternative. To se zgodi šele, ko v njihov mikrokozmos vstopi tuja sila. V drugem delu je družba nezmožna ustvariti alternative trenutni ureditvi, kljub temu da se točno zaveda neenakosti in krivic. Tokrat ne vstopi v igro nobena tretja sila, ki bi lahko kljubovala in izpodrinila sistem, zaradi česar je potem tudi Lazzarovo žrtvovanje neuspešno.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s